{"id":259387,"date":"2021-04-21T12:04:53","date_gmt":"2021-04-21T11:04:53","guid":{"rendered":"https:\/\/koleg.io\/si\/?p=259387"},"modified":"2021-04-23T09:58:07","modified_gmt":"2021-04-23T08:58:07","slug":"top-5-knjig-ki-bi-jih-moral-vsak-prebrati-v-zivljenju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/koleg.io\/si\/2021\/04\/21\/top-5-knjig-ki-bi-jih-moral-vsak-prebrati-v-zivljenju\/","title":{"rendered":"Top 5 knjig, ki bi jih moral vsak prebrati v \u017eivljenju"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Vsako leto 23. aprila praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ker sta na ta dan leta 1616 umrla Miguel de Cervantesi in William Shakespeare. Unesco ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic vabi bralce, avtorje, zalo\u017enike, u\u010ditelje, knji\u017eni\u010darje, javne ustanove, neprofitne organizacije in zasebni sektor, da promovirajo knjige, branje in zalo\u017eni\u0161tvo, hkrati pa varujejo avtorske pravice.\u00a0Lahko vedno izkoristite \u0161tudentski popust od 10%\u00a0<\/a>v spletni trgovini Book Depository!<\/p>\n

Ob tej prilo\u017enosti smo izbrali pet knjig, ki bi jih moral vsak prebrati vsaj enkrat v \u017eivljenju:<\/p>\n

 <\/p>\n

1. Mali princ<\/strong>,<\/a> Antoine de Saint Exupery<\/p>\n

Najbolj znana novela francoskega pilota in pisatelja Antoinea de Saint-Exup\u00e9ryja je bila objavljena leta 1943 v SAD-u, v Franciji pa leta 1946, dve leti po smrti samega avtorja. Prevedena je v ve\u010d kot 200 svetovnih jezikov in prodana v ve\u010d kot 80 milijonih izvodov, zaradi \u010desar je ena najbolje prodajanih knjig na svetu. Ena od njegovih posebnosti je, da jo je ilustriral avtor sam, da bi \u010dim bolj zvesto upodobil svoje like. Knjiga odli\u010dno povezuje otroke in odrasle, zabri\u0161e mejo med otro\u0161ko in odraslo literaturo. Mali princ je sodobna pravljica, katere zaplet je izmi\u0161ljen in nerealen, a vseeno ima resni\u010dne like. Skozi njo nam je avtor prikazal te\u017eave moderne dobe. Zgodba govori o pomanjkanju ljubezni in njenem iskanju, odtujenosti od ljudi in osamljenosti. Mali princ potuje, da bi spoznal sebe in svojo vrtnico, in glavno sporo\u010dilo dela: v \u017eivljenju so najpomembnej\u0161e tiste, ki jih denar ne more kupiti. Knjiga je tako priljubljena, da se originalni avtorjev rokopis hrani v knji\u017enici Pierpont Morgan v New Yorku. Skoraj vsak stavek, ki ga mali princ izre\u010de v knjigi, je postal kulten in njegova sporo\u010dila o otro\u0161tvu, odnosih z ljudmi in vseh tistih malenkostih, za katere se je res vredno potruditi, ne bi mogla biti bolj resni\u010dna…<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

2. \u017divalska kmetija<\/strong>,<\/a> George Orwell<\/p>\n

Mojstrovina angle\u0161kega pisatelja Georgea Orwella je bila objavljena leta 1945 v Zdru\u017eenem kraljestvu. Orwellova \u017eivalska kmetija je bila pred padcem berlinskega zidu prepovedana v razli\u010dnih dr\u017eavah sveta – v nekdanji ZSSR in tudi v Nem\u010diji. Danes je prepovedan na Kubi, v Severni Koreji in nekaterih muslimanskih dr\u017eavah. Iz teh podatkov je \u017ee razvidno, da je knjiga zaradi tem, s katerimi se ukvarja, motila veliko \u0161tevilo ljudi. To delo je pravljica, saj v njem govorijo \u017eivali. Lenina, Napoleona in druge, ki sploh niso pozitivne osebnosti, je mogo\u010de prepoznati v likih \u017eivali. Za celotno delo so zna\u010dilni humor in posmeh totalitarizmu in komunizmu. Zaplet se odvija na gra\u0161\u010dinski farmi gospoda Jonesa iz mesta Willingdon v Angliji, tema dela pa je vstaja \u017eivali, ki jo vodi pujs Major. Knjiga je v zadnjem \u010dasu postala \u0161e posebej priljubljena, ker v veliki meri odra\u017ea sliko delovanja dana\u0161njega sveta. \u017divimo v dru\u017ebi, kjer se ljudje \u0161e naprej borijo z nepravi\u010dnostjo oblasti in mo\u010dnih. Brez\u010dasnost te knjige je ena najve\u010djih lastnosti, ki ji daje neizmerno umetni\u0161ko vrednost.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

3. Ubij ptico posmehovalko<\/strong>,<\/a> Harper Lee<\/p>\n

Ameri\u0161ki roman, objavljen leta 1960, je hitro dosegel uspeh in osvojil Pulitzerjevo nagrado ter postal klasika ameri\u0161ke literature. Zanimivo je, da so britanski knji\u017eni\u010darji leta 2006 ta roman razglasili za knjigo, pomembnej\u0161o od Biblije, in ugotovili, da je nih\u010de ne sme zamuditi prebrati! Zaplet knjige temelji na Leejevih zgodbah o njeni dru\u017eini in sosedih, pa tudi na dogodku v bli\u017eini njenega mesta leta 1936, ko je bila stara deset let. Roman je opisan kot Bildungsroman (roman o odra\u0161\u010danju in razvoju), ki ga krasi toplina in humor, kljub temu, da se ukvarja z resnimi temami o posilstvu in rasni diskriminaciji. Sama zgodba romana govori o dru\u017eini odvetnika Fincha in njegovih otrocih Scoutu in Jemu, razmeroma mirno \u017eivljenje dru\u017eine in njihovih prijateljev pa moti sodna zadeva, dodeljena o\u010detu. Na sodi\u0161\u010du naj bi zagovarjal afroameri\u0161kega Ameri\u010dana, obto\u017eenega posilstva belke, s \u010dimer se je za\u010delo te\u017eko obdobje za vso dru\u017eino. Lik o\u010deta v romanu Atticus Finch je kasneje mnogim bralcem in odvetnikom slu\u017eil kot moralni vodnik in junak. \u00bbStreljajte na sojke, kolikor \u017eelite, \u010de jih uspete udariti, vendar ne pozabite, sramota je ubiti posmehovalca … ni\u010d drugega nam ne pojejo. Ne uni\u010dujejo vrtov ljudi, ne gnezdijo v koruzi, preprosto pojejo. Zato je greh ubiti posmehovalca. ”<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

4. Dnevnik Anne Frank<\/a>, Anne Frank<\/p>\n

Dnevnik Anne Frank je knjiga, ki temelji na besedilih iz dnevnika judovske deklice Anne Frank, ki se je v obdobju dveh let skrivala z dru\u017eino pred nacisti\u010dnimi okupatorji, ki so zasedli Nizozemsko. Dnevnik je bil objavljen leta 1947 v nizozem\u0161\u010dini in je bil kasneje preveden v ve\u010d kot 60 jezikov. Je ena najbolj znanih in najbolje prodajanih knjig vseh \u010dasov. Dru\u017eina Frank je bila liberalna judovska dru\u017eina, ki je \u017eivela v Frankfurtu na Majni. Z nacisti, ki so pri\u0161li na oblast v Nem\u010diji, so Judje postopoma postali neza\u017eeleni. Vsa dru\u017eina je marca 1933 pobegnila v Amsterdam, kjer je nadaljevala normalno \u017eivljenje, Anne pa je \u0161la v vrtec. Po nem\u0161ki okupaciji Nizozemske so morali \u017eiveti v tajnem zaveti\u0161\u010du od julija 1942 do 4. avgusta 1944, ko jih je Gestapo odkril in poslal v nem\u0161ka koncentracijska tabori\u0161\u010da, kjer so umrli vsi v dru\u017eini, razen njihovega o\u010deta. Po vojni je Annin dnevnik o letih, pre\u017eivetih v nenehnem strahu in popolni izolaciji, vrnil o\u010detu. Otto Frank ni \u017eelel, da bi bila usoda njegove h\u010dere pozabljena, zato je dnevnik objavil pod naslovom \u00bbSkrivno skrivali\u0161\u010de.\u00ab Natan\u010den datum smrti Ane in Margot ni znan, Margot je imela 19 let, Anne pa le 15. Hi\u0161a Ane Frank v Amsterdamu, kjer se je Anne med drugo svetovno vojno skrivala z dru\u017eino, je najbolj obiskano mesto na Nizozemskem. Anne ima celo svojo neuradno Facebook stran. Otroci z vsega sveta \u0161e danes pi\u0161ejo Anni pisma, kot da je njihova prijateljica.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

5. Oditi z vetrom,<\/strong>\u00a0<\/a>\u00a0Margaret Mitchell<\/p>\n

Delo je iz\u0161lo maja 1936. Knjiga je prejela presti\u017eno Pulitzerjevo nagrado, njena filmska priredba pa najpresti\u017enej\u0161i filmski oskar. Margaret Mitchell je bila novinarka revije Atlanta Journal Sunday Magazine, ki je morala po ve\u010d nesre\u010dah in hudi po\u0161kodbi sklepa na bolni\u0161ko, zato je za\u010dela pisati iz samega dolg\u010dasa. Zaplet se odvija sredi dr\u017eavljanske vojne, leta 1861. Nasad bomba\u017ea Tara v dr\u017eavi Georgia je kraj, kjer \u017eivi ju\u017ena lepotica Scarlett O’Hara, najstarej\u0161a od treh h\u010dera v dru\u017eini O’Hara. Zdi se, da je najbolj priljubljeno dekle v okro\u017eju, ki jo obo\u017eujejo vsi mladeni\u010di, razen Ashley Wilkes, ki je ne opazi in v katero je zaljubljena. Tako jo preseneti, ko sli\u0161i, da se bo poro\u010dil z Melanie. Pred poroko mu izpove ljubezen, on pa ji pove, da se ji zdi tudi privla\u010dna, a da se je vseeno odlo\u010dil za Melanie. Izbruhne vojna in Scarlett se odlo\u010di poro\u010diti s Charlesom, vendar kmalu postane vdova, ko umre v bitki. Mati jo po\u0161lje v Atlanto, da jo razveseli, \u010deprav slu\u017ekinja Mammy pravi, da ve, da Scarlett tam \u017eeli samo spet sre\u010dati Ashley. Tam jo je na ples povabil premo\u017eni, enako domi\u0161ljav in cini\u010den Rhett Butler. Na seznamu najbolj\u0161ih filmskih citatov vseh \u010dasov Ameri\u0161kega filmskega in\u0161tituta jih je ve\u010d iz filma “Odnehani z vetrom”: “Iskreno, draga, vseeno mi je” in “Navsezadnje je jutri nov dan “.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

  Vsako leto 23. aprila praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ker sta na ta dan leta 1616 umrla Miguel de Cervantesi in William Shakespeare. Unesco ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic vabi bralce, avtorje, zalo\u017enike, u\u010ditelje, knji\u017eni\u010darje, javne ustanove, neprofitne organizacije in zasebni sektor, da promovirajo knjige, branje in zalo\u017eni\u0161tvo, hkrati pa varujejo avtorske pravice.\u00a0Lahko vedno izkoristite \u0161tudentski popust od 10%\u00a0v spletni trgovini Book Depository! Ob tej prilo\u017enosti smo izbrali pet knjig, […]<\/p>\n","protected":false},"author":22799,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/koleg.io\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/259387"}],"collection":[{"href":"https:\/\/koleg.io\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/koleg.io\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/koleg.io\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/22799"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/koleg.io\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=259387"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/koleg.io\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/259387\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":259400,"href":"https:\/\/koleg.io\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/259387\/revisions\/259400"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/koleg.io\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=259387"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/koleg.io\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=259387"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/koleg.io\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=259387"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}